Böcker utgivna av Urim Books USA

Kristiet¿ba - t¿ ir tic¿ba, kura dod ¿aud¿m iesp¿ju satikties ar Dz¿vo Dievu un iepaz¿t Vi¿a darbus caur J¿zu Kristu.Dievs ir Visuvarens Dievs, kas rad¿jis debesis un zemi un p¿rvalda Visumu, t¿pat, k¿ ar¿ cilv¿ka dz¿v¿bu un n¿vi, vi¿a sv¿t¿bas un l¿stus. Vi¿¿ atbild uz Savu b¿rnu l¿g¿an¿m un v¿las, lai m¿s dz¿votu sv¿t¿tu, Dieva b¿rnu cien¿gu dz¿vi.Katrs, kas ir patiess Dieva b¿rns, ir ar varu, kura pieder Dieva b¿rniem. Esot ar t¿du varu, cilv¿kam j¿dz¿vo dz¿ve, kur¿ viss ir iesp¿jams, nezinot nekur tr¿kuma un priec¿joties par säemtaj¿m sv¿t¿b¿m, nedusmojoties un neskaüot citus....

Dok sam se vräao unazad Gospdovim koracima za vrememog hodöaš¿a u Svetu zemlju, došao sam do plavih vodaGalilejskog mora. Ose¿ao sam se kao da sam se vratio unazad2000 godina u vreme našeg Gospoda. Nisam mogao da pröemniti pored jednog kamen¿i¿a, niti pored jedne travke a da nebudem zadivljen njihovim znäajem....

Dok sam se vräao unazad Gospdovim koracima za vrememog hodöaš¿a u Svetu zemlju, došao sam do plavih vodaGalilejskog mora. Ose¿ao sam se kao da sam se vratio unazad2000 godina u vreme našeg Gospoda. Nisam mogao da pröemniti pored jednog kamen¿i¿a, niti pored jedne travke a da nebudem zadivljen njihovim znäajem....

Dok sam se vräao unazad Gospdovim koracima za vrijememog hodo¿aš¿a u Svetu zemlju, došao sam do plavih vodaGalilejskog mora. Osje¿ao sam se kao da sam se vratio unazad2000 godina u vrijeme našeg Gospoda. Nisam mogao dapro¿em niti pored jednog kamen¿i¿a, niti pored jedne travkea da ne budem zadivljen njihovim znäajem....

20-╓Ç╒ñ ╒ñ╒í╓Ç╒╕╓é ╒╜╒»╒½╒ª╒ó╒¿, ╒»╒í╓Ç╒ú ╒┤╒¿ ╒╢╒╖╒í╒╢╒í╓é╒╕╓Ç ╒ñ╒º╒║╓ä╒Ñ╓Ç╒┐╒Ñ╒▓╒½ ╒╕╓é╒╢╒Ñ╓ü╒í╒╢ ╒è╒í╒▓╒Ñ╒╜╒┐╒½╒╢╒½ ╒í╒┤╒╕╓é╒¼ ╒░╒╕╒▓╒½╒╢ ╒╛╓Ç╒í╒╡, ╒╕╓é╓Ç ╒╕╒╣╒┤╒º╒»╒¿ ╒»╒¿ ╓â╒í╓â╒í╓ä╒º╓Ç ╒í╒║╓Ç╒½╒¼ ╒í╒╡╒ñ ╒¬╒í╒┤╒í╒╢╒í╒»: ╒Ç╓Ç╒Ñ╒í╒╢╒Ñ╓Ç╒¿,╒╕╓Ç╒╕╒╢╓ä ╒í╒┤╒ó╒╕╒▓╒╗ ╒Ñ╓Ç╒»╓Ç╒í╒ú╒╕╓é╒╢╒ñ╒½ ╒╛╓Ç╒í╒╡╒╕╒╛ ╒«╒í╒╡╓Ç╒º ╒«╒í╒╡╓Ç╒┐╒í╓Ç╒í╒«╒╕╓é╒í╒« ╒º╒½╒╢ ╘▒╓Ç╒Ñ╓é╒Ñ╒¼╒Ñ╒í╒╢ ╘╡╓é╓Ç╒╕╒║╒í╒╡╒½, ╒î╒╕╓é╒╜╒½╒╕╒╡, ╒Ñ╓é╒í╒╖╒¡╒í╓Ç╒░╒½ ╒┤╒╢╒í╓ü╒Ñ╒í╒¼ ╒┤╒í╒╜╒Ñ╓Ç╒╕╓é╒╢ ╒┤╒º╒╗ ╒í╒┤╒ó╒╕╒▓╒╗╒╕╓é╒⌐╒Ñ╒í╒┤╒ó,╒╜╒»╒╜╒í╒╢ ╒¡╒╕╓é╒╝╒╢╒Ñ╓Ç╒í╒┤ ╒ó╒í╒ª╒┤╒╕╓é╒⌐╒Ñ╒í╒┤╒ó ╒░╒í╒┤╒í╒¡╒┤╒ó╒╕╓é╒½╒¼ ╒Ñ╓Ç╒»╓Ç╒½╒┤╒¿ ╒┤╒º╒╗’ ╒╕╓Ç ╒»╒¿ ╒╡╒╕╓Ç╒ñ╒º╓Ç ╓â╒╕╓é╒╖╒Ñ╓Ç╒╕╒╛ ╒╕╓é ╒┐╒í╒┐╒í╒╜╒»╒╢╒Ñ╓Ç╒╕╒╛,╒í ╒▓ ╓ä╒í╒┐╒╕ ╓é ╒⌐ ╒Ñ ╒í ╒┤ ╒ó , ╒╜ ╒╕ ╒╛ ╒╕ ╒╛ , ╒░ ╒½ ╓é ╒í ╒╢ ╒ñ ╒╕ ╓é ╒⌐ ╒Ñ ╒í ╒┤ ╒ó , ╒Ñ ╓é╒┐╒í╒╝╒í╒║╒í╒╢╓ä╒╕╒╛:...

20. yüzy¿l¿n bälar¿nda, hiç kimsenin o vakitler yäamay¿arzulamad¿¿¿ Filistin'in k¿s¿r topraklar¿nda, oläanüstü olaylarserisi gerçekle¿ti. Döu Avrupa, Rusya ve dünyan¿n di¿erülkelerine yay¿lm¿¿ olan Yahudiler, devedikenlerinin bitti¿i, fakir,aç, hastal¿kl¿ ve eziyetli bu topraklara ak¿n etmeye bälad¿lar.S¿tma ve açl¿k sebebiyle yüksek ölüm oran¿na rämen,Yahudiler yüksek imanlar¿n¿ ve bäarma h¿rslar¿n¿ kaybetmedilerama kibutz (¿srail'de ortakläa kullan¿lan ve her türlü gelir vei¿lerin paylä¿ld¿¿¿ çiftlik gibi bir yerle¿im bölgesi) in¿a etmeyebälad¿lar. T¿pk¿ modern siyonizmin kurucusu Theodor Herzl'in"E¿er isterseniz, art¿k hayal de¿ildir" dedi¿i gibi, ¿srail'in yenidenin¿a edilmesi de bir gerçek oldu....

Na zäiatku 20. storöia sa v pustom kraji Palestíny, kde vtej dobe nechcel nikto ¿i¿, udiala pozoruhodná séria udalostí.¿idia, ktorí boli rozptýlení po celej východnej Európe, Rusku azvyšku sveta, zäali sa hrnú¿ do krajiny, ktorá oplývala bod¿äím,chudobou, hladom, chorobou a trápením....

S pöetkom 20. veka, veliki niz dogäaja je zauzeo mesto uopustošenoj Palestini u kojoj niko nije imao ¿elju da ¿ivi u tovreme. Jevreji koji su bili rasuti širom istöne Evrope, Rusije iostatka sveta pöeli su masovno da odlaze u zemlje pune korova,siromaštva, gladi, bolesti i mu¿eništva.Uprkos visokoj stopi smrtnosti zbog malarije i gladi, Jevrejinisu pali u iskušenje da izgube visoki stepen vere i ambicije ve¿ supöeli da grade kibuce (mesta za rad u Izraelu, na primer farme ilifabrike, gde su radnici ¿iveli zajedno i delili sve poslove i zarade).Baš kao što je Teodor Hercl (Theodor Herzl), osnivä modernogcionizma navodio: „Ako to ¿elite, to nije onda san," obnavljanjeIzraela postala je stvarnost....

Na pocz¿tku XX wieku w Palestynie miäa miejsce niezwyk¿aseria wydarze¿. W tamtym czasie nikt nie chciä tam mieszkä.¿ydzi, którzy rozpierzchli si¿ po cäej Europie wschodniej,Rosji oraz reszcie globu zacz¿li zbierä si¿ w regionach ziemiwype¿nionej ostem, bied¿, g¿odem, chorobami i udr¿kami.Pomimo wysokiego wskänika ¿miertelno¿ci w wynikumalarii oraz g¿odu, ¿ydzi nie stracili wiary ani ambicji, leczzdecydowali si¿ zbudowä kibbutz (miejsce pracy w Izraelu, naprzyk¿ad farma lub fabryka, gdzie pracownicy ¿yj¿ i dziel¿ si¿obowi¿zkami oraz przychodami). Theodor Herzl, zäo¿ycielwspó¿czesnego syjonizmu, stwierdzi¿, „Je¿li czego¿ pragniesz, niejest to snem". Odnowienie Izraela stäo si¿ rzeczywisto¿ci¿....

Ved beg yndelsen af det 20. århundrede skete der enbemærkelsesværdig række hændelser i Palæstinas golde land, hvoringen ønskede at leve på daværende tidspunkt. Jøderne, som varblevet spredt ud over Østeuropa, Rusland og resten af kloden,begyndte af samle sig på dette land, som var fyldt af tidsler,fattigdom, hungersnød, sygdomme og lidelser.Til trods for en høj dødelighed på grund af malaria og sult,mistede jøderne ikke deres store tro og deres ambitioner, men gik igang med at bygge kibbutzer (israelske arbejdssteder, for eksempellandbrug eller fabrikker, hvor arbejderne lever sammen og deleralle pligter og indtægter). Ophavsmanden til moderne Zionisme,Theodor Herzl, sagde: ”Hvis du vil det, er det ikke kun en drøm.”På samme måde blev genoprettelsen af Israel en realitet....

rstaunlicher Dinge im unfruchtbaren Palästina ab, wo damalsniemand leben wollte. Juden, die in Osteuropa, Russland undim Rest der Welt verstreut waren, fingen an, sich in ein Land zubegeben, wo es reichlich Disteln, Armut, Hunger, Krankheitenund Qualen gab.Trotz des hohen Sterberate aufgrund von Malaria undHunger verloren die Juden ihren hochgradigen Glauben undihre Ambitionen nicht, sondern fingen an, Kibbuze zu errichten(ein Ort in Israel, wo man arbeitet, beispielsweise ein Bauernhofoder eine Fabrik, wo die Arbeiter auch zusammen leben, allenPflichten gemeinsam nachkommen und ihr Einkommen teilen).Theodor Herzl, der Begründer des modernen Zionismus,formulierte es wie folgt: „Wenn ihr nur wollt, bleibt es keinTraum.“ So wurde die Wiederherstellung Israels Realität....

Njagaliza buli omu ku mmwe okufuna okukkiriza okw’ekipimo ekijjuvu okw’omwoyo era weyagalire mu kitiibwa ky’eggulu ekitagwaawo mu Yerusaalemi empya ewali namulondo ya Katonda!Awamu n’ekitabo ekiyitibwa Obubaka Obw’omusalaba ekyakafulumizibwa, Ekigero ky’Okukkiriza kitabo kikulu nnyo era nga kya mugaso nnyo mukulung’amya omuntu eri obulamu bw’ekikristaayo obulungi. Nneebaza n’okuddiza Katonda kitaffe ekitiibwa, awadde omukisa omulimu guno ogw’ettendo okusobola okufulumizibwa okusobola okwoleka obwakabaka obw’omuggulu eri abantu abatabalika....

Postoji pri─ìa zapisana na sveu─ìilištu u Rimu. Student koji je imao odre─æene financijske poteško─çe je otišao starom bogatom ─ìovjeku za pomo─ç. Starac ga je pitao na što bi potrošio novac. Student mu je odgovorio da je to za završetak školovanja.„A onda?”„Moram zaraditi novac.”„A onda?”„Vjen─ìati ─çu se.”„A onda?”„Ostariti ─çu.”„A onda?”...

Tento p┼Öíb─¢h se stal na univerzit─¢ v ┼ÿím─¢. Za bohatým starým mu┼╛em p┼Öišel student, který m─¢l finan─ìní problémy a ┼╛ádal ho o pomoc. Starý mu┼╛ se zeptal, jak hodlá peníze utratit. Student odpov─¢d─¢l, ┼╛e by za n─¢ cht─¢l dokon─ìit svá studia.„A pak?“„Budu vyd─¢lávat peníze.“„A pak?“„O┼╛ením se.“„A pak?“„Zestárnu.“„A pak?“...

Rooma ülikoolis kirjutati üks lugu. Üliõpilane, kes oli rahalistes raskustes, läks rikka vanamehe juurde ja palus tema käest abi. Vanamees küsis ta käest, mille peale ta raha kulutaks. Üliõpilane vastas, et raha oli ta õpingute lõpetamise jaoks.„Ja siis?“„Ma pean raha teenima.“„Ja siis?“„Ma abiellun.“„Ja siis?“„Ma vananen.“„Ja siis?“...

På et universitet i Rom finder man følgende historie: En studerende, som havde økonomiske vanskeligheder, opsøgte en gammel rig mand for at bede om hjælp. Den gamle mand spurgte, hvad han skulle bruge pengene til. Studenten sagde, at det var til afslutte studierne.”Og derefter?””Så skal jeg tjene penge.””Og derefter?””Så skal jeg giftes.””Og derefter?””Så bliver jeg gammel.”...

Er is een verhaal geschreven in een universiteit van Rome. Een college student die door financiële moeilijkheden ging, ging naar een rijke oude man om hulp te vragen. De man vroeg hem waar hij het geld voor zou gebruiken. De student antwoordde dat het was om zijn studies af te ronden.“En dan?”“Moet ik geld verdienen.”“En dan?”“Zal ik trouwen.”“En dan?”“Zal ik oud worden.”...